ROKOMET, RK Jeruzalem Ormož:
Ose za gol boljše
Gorenje – Jeruzalem 36 : 35 (18 : 17)
Jeruzalem: Jelen (6 obramb), Žuran (5 obramb); Korpar 2, Krabonja, Žmavc, Rajšp 1, Bogadi 3, Hebar 1, Čudič 5 (2), Sok 4, Cingesar 9 (4), Hrastnik 4, Kljajič 3, Šišmanovič 3. Trener: Saša Prapotnik
Po turnirju v Karlovcu je slovenski 1. A ligaš odigral tekmo v Velenju proti Gorenju. Ose so nastopile v okrnjeni zasedbi, čeprav je tudi ekipa z imeni Gajić, Taletović, Medved, Cehte, Dujmovič, Rutar, Melić, Golčar in Gams zavidanja vredna. Obe ekipi sta se predstavili z hitro igro, tako je gostiteljem na tekmi celo trikrat uspelo zadeti iz hitrega centra, kar je odlično opozorilo Vinarjem, da je potrebno popraviti vračanje v obrambo. Obrambi sta bili slabši del obeh ekip. Gostje so v 1. polčasu naredili 17 prekrškov, v 2. polčasu le 11. Premalo, da bi se ugnalo tudi Gorenje v okrnjeni zasedbi. Tudi Ormožani so pogrešali Belca, Radujkovića in Špiljaka. Bolje so pričeli varovanci trenerja Saše Prapotnika, ki so v 13. minuti povedli z 9 : 6. Po prvih menjavah je čvrstina ormoške obrambe popustila, kar so izkoristile Ose in na odmor odšle z vodstvom 18 : 17. Prve minute 2. polčasa je ekipa Jeruzalema dobesedno prespala in Ose so pridno polnile mrežo Žurana, ki si je razdelil minutažo na tekmi z Jelenom. Cel čas do 50. minute je Gorenje vodilo od treh do petih zadetkov, 31 : 26 v 50. minuti. V dvajsetih minutah 2. polčasa je Jeruzalemčkom uspelo narediti “cela” dva prekrška. Stanje s prekrški se je v zadnjih desetih minutah nekoliko popravilo, kar je takoj botrovalo z izenačenjem na 33 : 33. V samem zaključku je vodilno moštvo 1. A slovenske lige izkoristilo napake nasprotnika in znova ušlo na neulovljivih 36 : 33. Pri gostih je vratar Taletović zbral 7 obramb; naj gostujoči strelci: Medved 10, Cehte 7, Dujmović 6. V petek 27. januarja ob 17.00 uri pri ekipi Jeruzalema v generalki na drugi del sezone gostujejo sosedje iz Velike Nedelje, ki po prvem delu sezone v 1. B ligi zasedajo odlično 6. mesto.

ROKOMET:
Rokometni Balkan express kroji rokometni vrh
Pred prvenstvom smo dejali, da je osnovni cilj naše reprezentance uvrstitev v drugi krog. Da je naša realnost 9. do 12. mesto in da je naša uvrstitev od 5. do 8. mesta fantastičen dosežek. In res je tako. Slovenska reprezentanca je naredila izjemen dosežek in zato selektorju Borisu Deniču ter njegovi četi vse čestitke. Pozabimo na srečo, saj je tudi ona sestavni del športa in končno je bila tudi na naši strani. Denič si po mojem mnenju zasluži še en selektorski mandat. Če ne zaradi uspeha v Srbiji že zaradi tega, da je delaven, vztrajen, da goji sodoben rokomet in da ima posluh tudi za mlade. Če mu v prihodnosti uspe Uroša Zormana postaviti v neke normalne okvire, kot je Slavku Goluži uspelo postaviti Ivana Balića, je uspeh zagotovljen. Pa ne govorim, da bomo potem osvajali medalje na naslednjih EP in SP, ampak se bomo stalno sukali tu nekje okrog 5. do 8. mesta. In to mora biti naš cilj. Če smo se že dotaknili Hrvaške je to država, ki za razliko od nas za uspeh šteje le boj za medalje. Vse nižje od boja za kolajn je za naše južne sosede katastrofa. Bo pa zanimivo videti obračun Srbije in Hrvaške. Sam dajem prednost Hrvatom, saj igrajo lepši in kvalitetnejši rokomet od Srbov. Doslej so slabo odigrali le 2. polčas tekme proti Španiji, kjer pa je voz k dnu potegnil Balić s počasno igro in s svojimi neuspešnimi samostojnimi prodori. Takšna igra bi bila samo voda na mlin Srbiji. Zanimivo bo videti koliko moči je za odločilne tekme prihranila srbska reprezentanca, ki bi s pomočjo publike še lahko izvlekla zadnje atome moči in ugnala Hrvaško, nato pa ugasnila v velikem finalu. Sam navijam za Dansko, ampak na videno doslej me je navdušila tudi Španija. Nekako me to prvenstvo spominja na EP v Sloveniji, ko smo kot gostitelji v polfinalu ugnali Hrvaško in nato povsem brez moči ugasnili proti Nemčiji v finalu. Danci pa so nato v malem finalu ugnali Hrvaško. Po podobnem razpletu bi potem končni vrstni red tega EP bil naslednji: 1. Španija, 2. Srbija, 3. Danska, 4. Hrvaška. Zanimiv razplet. Ekipe iz bivše države (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Makedonija) so ostalim reprezentancam dokazale, da ne zmaguje zmeraj surova moč, ampak da rokometaši v sami igri poleg osnovnega rokometnega znanja rabijo tudi nekaj več prebrisanosti. In te imajo poleg samovšečnosti največ Hrvati, Srbi, Makedonci in šele nato Slovenci.

Marko Bezjak (Slovenija) - prvi nastop za člansko izbrano vrsto na EP v Srbiji

Danes odvisni od sebe in ne od sreče
Rokometašem Slovenije je uspel neverjeten podvig z uvrstitvijo na današnjo tekmo z Makedonijo, ki bo odločala o končnem 5. mestu na EP v Srbiji. Zmagovalec tekme si bo zagotovil nastop na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v Londonu. Turnir bo potekal aprila, a do tja je še daleč, saj najprej mora pasti Makedonija. Ekipa, ki me je še bolj navdušila od Slovenije in ekipa, ki ji je sreča na tem prvenstvu obrnila hrbet. Ob takšni meri sreče kot jo je imela naša reprezentanca bi Makedonija danes igrala za kolajne. Spomnimo se samo srečanja med Makedonci in Danci, kjer so slednji zadeli v zadnjih tisočinkah tekme za zmago s 33 : 32. Zdaj je jasno, da bi bilo bolje, če nebi makedonski „Bog“ Lazarov takrat v zadnjih 6 sekundah sploh sprožil proti danskim vratom. Potem bi danes Makedonija zaigrala v polfinalu. Ampak spet je teh če – jev preveč. Proti Makedoniji smo odvisni sami od sebe in ne od matere Fortune, ki nas je „mazila in pazila“ skozi celoten turnir. Ni dvoma, da so Makedonci v rahli vlogi favorita in sicer iz naslednjih razlogov: tribune bodo na strani Makedonije, njihovi navijači si gladko po številčnosti in glasnosti zaslužijo 1. mesto na EP v Srbiji. Makedonci so prikazali boljše predstave in so tudi v luči sodnikov bolje zapisani od naše reprezentance. Kiril Lazarov in Uroš Zorman sta približno istih igralskih kvalitet, ampak Momče Makedonče je za razliko od detonatorja Zormana motivator svojih soigralcev, ki bi mu sledili tudi na konec sveta. Tudi srčnost in želja sta na strani naših nasprotnikov. A tli upanje, da bo Makedonija v preveliki želji pogorela in da bo Slovenija odigrala najboljšo tekmo na prvenstvo. Roko na srce te še ni bilo, čeprav so mnogi mnenja, da bolje kot proti Islandiji in Madžarski ne moremo. Verjemite, da Slovenija lahko zgleda še precej bolje in predvsem hitreje. O zmagovalcu bo odločala tudi želja.