Na Facebooku se je pred dnevi pojavil ogorčen zapis Davorina Lesjaka, da je spomeniško varovan vrt Ilse Fischerauer ob Dvorcu Jeruzalem ostal brez svoje več kot 80-let stare znamenitosti in sicer brez bazena oziroma ribnika na mestu in v gabaritih kopalnega bazena zgrajenega med leti od 1930 do 1940, ker ga je podjetje Puklavec Family Wines, ki je lastnik parka ob dvorcu na Jeruzalemu, dalo zagrebsti. Davorin Lesjak v svojem zapisu zasutje bazena v parku Dvorca Jeruzalem imenuje vandalizem brez primere in nepopravljivo škodo na kulturnem spomeniku in objektu, ki po zakonu uživa posebno varstvo kot naša krajinska dediščina. »Iz bazena, ki smo ga spremenili v ribnik so izginili vsi vloženi japonski krapi Koi, ki imajo življenjsko dobo med 25-35 let, za katere sem plačal od 150-500 EUR za komad. Izginile so vse košare s koreninami lokvanjev, kakor tudi vse sladkovodne školjke, ki so bile na dnu in so bile filtratorji vode,« je še zapisal Davorin Lesjak, direktor nekdanjega podjetja Holermous, ki je pred leti z dvorcem obnovilo tudi park ob dvorcu. (Lastnik Dvorca na Jeruzalemu in zgradbe TIC-a ob njem, je občina Ljutomer, vrta in parkirišča pa podjetje Puklavec Family Wines).
Z zapisom Davorina Lesjaka pa se strinjajo številni bralci, ki so nad dejanjem lastnikov prav tako ogorčeni, čeprav je verjeti, da so v podjetju za zagrnitev bazena oziroma ribnika imeli tehten razlog.
O parku na Jeruzalemu in Ilse Fischerauer
Gre za park ob Dvorcu Jeruzalem, ki je (bil) oblikovan v arhitekturnem slogu v letih 1930-1940 z značilnimi suhozidi, bazenom in eksotičnim rastlinjem: ginko, duglazija, tise, pahljačasti javor, bignonija, jasmin, trnasti limonovec, glicinija in drugo. Je avtorsko delo vrtne arhitetke Ilse Fischerauer, ki se je na Jeruzalem preselila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, natančneje leta 1921, saj je družina njenega moža tu prevzela podedovano posestvo in se ukvarjala z vinogradništvom, sodarstvom in vrtnarijo. Ilse Fischerauer je veljala za izjemno vrtno arhitektko, ki je uredila več vrtov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Foto: Centralarhitekture.org
Svoj dom v dvorcu na Jeruzalemu pa je Ilse želela urediti prav posebej, zato je takoj ob prihodu dala posaditi na obe vpadnici na posest drevorede “Jegjedi”. Vitki topoli še dandanes krasijo slemena Jeruzalemskih griče. Veliko so jih sicer že podrli, na srečo so to pravočasno opazili pokrajinski arhitekti ter “Jegjede” zaščitili. Rezultat je v smeri proti Ljutomeru žalosten, nekoč mogočni drevored je le še bleda senca, redke skupine dreves, ob poti pa nas še vseeno spominjajo na veličino Ilsinega dela. Na Jeruzalem so tako nekoč vodili drevoredi, pred samo domačijo katero so lastniki imenovali “Schloss Jerusalem” pa je ležal vrt, v katerem se je nahajalo kar sedemindvajset vrst iglavcev in petinsedemdeset vrst listavcev. Še danes, ko je po nekaj obnovah vrt že precej osiromašen, je še vedno predstavljal posebno atrakcijo ob dvorcu.
Ilse Ficherauer je za vrtove, ki jih je urejala po Sloveniji uporabljala sadike iz lastne vrtnarije in tako najdemo v teh vrtovih še dandanes enake rastline kot na Jeruzalemu. Ilse je Jeruzalem zapustila tik pred koncem vojne leta 1945, ob umiku v Avstrijo je umrla ob bombnem napadu zavezniških sil. Po pričanju nekaterih prebivalcev je bila družina Fischerauer spoštljiva do domačinov, člani njene družina so se celo naučili govoriti slovensko. Poznavalci pravijo, da je Ilse v letih bivanja v Sloveniji zasnovala vsaj 12 vrtov, večino na območju med Dravo in Muro, vsaj trije (na Jeruzalemu, v Radencih in Gornji Radgoni), čeprav okrnjeni pa gotovo predstavljajo pomemben del krajinske dediščine.
FOTO: Davorin Lesjak 1,2 in Sloveniaholidays.com 4,5
