Z okrogle mize »Čurke – raziskovanje kulinaričnih možnosti in razvoj turističnega potenciala« na Kogu:

Naslovna fotografija: (z leve)  Ivan Škrlec, Janja Viher, Ivan Brodnjak, Anita Kosec, Peter Pribožič, Tanja Novak, Ivan Puklavec in Borut Ernestl

Društvo Antonovanje na Kogu je v okviru letošnjega Antonovanja pripravilo tudi okroglo mizo z naslovom »Čurke – raziskovanje kulinaričnih možnosti in razvoj turističnega potenciala«.

Okrogla miza, kjer so strokovnjaki, proizvajalci in poznavalci razpravljali o čurkah in njihovem preboju v svet kulinaričnih posebnosti Slovenije, je bila ena izmed dogodkov minulo soboto, ki se je odvijala tik pred začetkom osrednje prireditve v okviru Antonovanja na Kogu, pred ČURKARIJADO 2024. Sodelujočim v razpravi je skupno prepričanje, da so čurke oziroma kašaste klobase – naj so črne, sive ali bele (odvisno od nadeva) vredne posebne pozornosti, ki jo je potrebno kot avtohtono jed ponuditi svetu in se na pravi način lotiti promocije.

Potem, ko je moderatorka Anita Kosec predstavila namen »okrogle mize« in izpostavila vprašanje, »kako bi lahko dvignili čurkam tržno vrednost«, je najprej spregovoril Peter Pribožič iz KGZ Ptuj, ki je dejal, da je h kvaliteti čurk in končno tudi k ceni na tržišču,  gotovo pripomoglo vsakoletno ocenjevanje čurk, ki proizvajalcem že več kot desetletje nudi strokovna priporočila za pripravo kar se da okusnega izdelka.

Osnovni nadev za čurke je ajda. Koliko kvalitetnejša je, toliko boljše so čurke, je poudaril Ivan Brodnjak, iz KGZ KSS Ptuj, ki je tudi kmetovalec in je veliko truda vložil v razvoj nove sorte ajde. Razvil je posebej odporno sorto ajde in jo poimenoval po svojem domačem kraju »Hajdoše«.

Podžupan občine Domžale Borut Ernestl, ki je po poklicu mesar, je bil naslednji govornik:  krvavice, ki jih izdeluje, prinaša na ocenjevanje na Kog po prijateljski liniji. Med glavnimi sestavinami njegovih izdelkov sta ješprenj ter riž – in to je razlika med njegovim in prleškim receptom za krvavico. Je velik pristaš lokalne hrane. »Res, da je dražja, ampak vsaj vemo, kaj jemo,« je dejal.

Čurke so dolgo bile po krivici podcenjene. Skozi aktivnosti Društva Antonovanje na Kogu pa dejansko kot gastronomska posebnost podeželja vse bolj pridobivanjo na veljavi. Janja Viher – predsednica  Štajerske turistične zveze, je dejala, da moramo graditi na tem, da smo mi sami v lokalnem okolju prepričani, da je čurka nekaj dobrega, da to ni podcenjujoča hrana. Ko bomo čurke cenili sami, jih bodo znali cenit tudi obiskovalci.

O vzgoji mladih v smislu doma pridelane hrane so v ormoški Kmetijsko svetovalni službi in v Društvu rejcev prašičev Ormož aktivneje začeli razmišljati že leta 2008, ko so razpisali natečaj za otroke iz okoliških vrtcev in osnovnih šol za likovna dela na temo prašičev, kolin in podobno.  Ivan Puklavec – vodja KSS (KGZ Ptuj) Ormož,  je med drugim dejal, da je natečaj  že od vsega začetka služil promociji reje prašičev in doma pridelani hrani.   Že od vsega začetka je odziv otrok bil zelo dober, tako so z natečaji vztrajali vse do leta 2019, ko pa je aktivnosti okrog natečaja prevzela OŠ na Kogu, ki je podružnica šole Miklavž pri Ormožu.  Tanja Novak – vodja podružnične šole na Kogu je v nadaljevanju povedala, da je letos na natečaj prispelo kar 300 likovnih del iz vrtcev in osnovnih šol v občini in od drugod.  Osrednja prireditev Antonovanjana Kogu je Čurkarijada, ko so vsa likovna dela z natečaja tudi razstavljena, najlepša pa nagrajena.

Čurkarijada je po vsebini tudi najbolje ocenjena prireditev v okviru Destinacije Jeruzalem Slovenija, saj služi splošni kulinarično-vinski promociji Koga in občine Ormož.  Da se organizatorji od vsega začetka poslužujejo tako virtualnih kot realnih možnosti promocije – tako čurk, kot vseh ostalih prireditev v okviru Antonovanja, pa je dejal Ivan Škrlec – vodja prireditev Antonovanje na Kogu.  Promocija dogodkov je ključna, je dodal, gotovo pa konstatnost dogodkov, ki so, sicer virtualno, potekali tudi v času Covida.

Glede na dolgoleten trud in prizadevanja Društva Antonovanje na Kogu,  da čurka oziroma kašasta klobasa najde svoje zasluženo mesto na mizi slovenskega potrošnika in na trenutno prepoznavnost te domače dobrote, je verjeti, da ni več daleč dan, ko na Kog obiskovalci ne bodo prišli samo zaradi odličnega vina, ampak tudi zaradi čurk, vsakič, ko si bodo zaželeli zaužiti kaj pristno domačega.