V Ormožu je včeraj (ponedeljek) potekala okrogla miza na temo »Pomen zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebam«, ki jo je organiziral lokalni odbor SMC Ormož. Okroglo mizo je vodila poslanka SMC dr. Jasna Murgel, predlagateljica Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami.
Nevladne organizacije (Sonček, Sožitje in druge…), ki se posvečajo skrbi za otroke s posebnimi potrebami, z motnjami v duševnem razvoju in s cerebralno paralizo, si sicer že več kot dvajset let prizadevajo za dobro organizirano, multidisciplinarno, v družino usmerjeno zgodnjo obravnavo te skupine otrok, a brez zakonske podlage in pomoči države, vsa njihova prizadevanja niso prinesla želenih rezultatov. Letos aprila, pa je dr.Jasna Murgel uspela vložiti predlog novega Zakona.
V Sloveniji je po zadnjih podatkih približno 400.000 otrok, starih do 19 let. Kar od deset do petnajst odstotkov, od 40 do 60 tisoč torej, pa se jih rodi z rizičnimi dejavniki v razvoju. Če to številko pomnožimo s številom družinskih članov, dobimo približno desetino prebivalstva Republike Slovenije, ki jo ta zakon zadeva. Ne gre namreč samo za otroka, temveč tudi za celotno družino, ki je njegova osnovna podporna enota.
Čim zgodnejše odkrivanje težav je temeljno načelo skrbi za otroke s posebnimi potrebami, je poudarila dr. Jasna Murgel, mati dvojčkov s posebnimi potrebami, sicer poslanka SMC ter borka za uvedbo zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami. »Zdajšnja pomoč takšnim otrokom v Sloveniji ima številne pomanjkljivosti«, je dejala dr. Murgleva in dodala, da pa je največja pomanjkljivost ta, da pomoč ni enakomerno porazdeljena in dostopna vsem, ki bi jo potrebovali, ter da ni urejena v sistem.
Pravica do zgodnje obravnave in več disciplinarne stalne obravnave je sicer načelno zapisana v 12.čl. Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov. Vendar se je to pokazalo kot nezadostno, da bi otroci s posebnimi potrebami in njihove družine dobile podporo, ki jo potrebujejo. Zato je treba sprejeti poseben zakon, ki bo jasno in konkretno definiral zgodnjo obravnavo, zagotavljal pravico do te obravnave, opredelil upravičence, obseg in storitve v skupnosti ter zavezoval odločevalce k oblikovanju celovitega in trajnega sistema zgodnje obravnave. K sprejemu takšnega zakona nas napotuje tudi posebna izjava EASPD – Evropskega združenja izvajalcev socialnovarstvenih storitev o zgodnji obravnavi.
Namen predloga novega zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami je, zagotoviti večdisciplinarno obravnavo otrok in njihovih družin. Njegov osrednji namen pa je krepiti ter razširiti obstoječe zmogljivosti za zagotavljanje storitev zgodnje obravnave otrokom s posebnimi potrebami ter njihovim družinam. Po pojasnilu Jasne Murgel je predlagana razširitev zdajšnjih razvojnih ambulant. Preoblikovale bi se v centre za zgodnjo obravnavo, ki bodo vstopna točka. V njih bo več zdravstvenega osebja, več delovnih in drugih terapevtov. Oblikovan bo individualni načrt za celotno družino, ki se bo lahko v vsakem trenutku obrnila na koordinatorja družine. Ta bo povezoval vrtec, center za socialno delo, bolnišnico in druge institucije, je dejala.
Cilj predlaganega zakona je torej zagotoviti varstvo otroka ter multidisciplinarno obravnava otroka ter celotne družine. ”Razširili bomo razvojne ambulante, kjer so ti otroci obravnavani in zagotovili financiranje s strani države za razvojne oddelke vrtcev za otroke s posebnimi potrebami,” je še izpostavila poslanka dr. Murgel.

Glavne vsebinske rešitve Zakona se torej nanašajo na izvajanje storitev zgodnje obravnave ter preoblikovanje razvojnih ambulant v centre za zgodnjo obravnavo, kjer bodo delovali multidisciplinarni timi.
Med drugim pa predlog zakona določa tudi:
1. določitev izvajalcev storitev zgodnje obravnave in njihova povezava preko koordinatorja pomoči družini
2. Način prepoznavanja in napotitve v center za zgodnjo obravnavo
3. Zagotovitev pomoči staršem s predstavnikom družine
4. Določitev možnih vsebin individualnega načrta pomoči družine
5. Povezovanje centra za zgodnjo obravnavo s strokovnimi delavci vrtca in centri za socialno delo
6. Ukinitev postopkov usmerjanja za predšolske otroke

Predlog Zakona je kompromis, tako da zajema le predšolsko obdobje, je še povedala dr.Murgleva. Zgodnja podpora je otrokom te skupine nujno potrebna zato, ker v zgodnjem obdobju otrokovega intenzivnega razvoja možganov (po definiciji EASPD do 6. leta) zagotavlja pospešitev razvoja otroka z razvojnimi zaostanki in zmanjšuje možnost za razvoj njihovih trajnih posebnih potreb. Kasneje zmanjšuje stroške izobraževanja, ker zmanjšuje potrebo po posebnem izobraževanju. Zmanjšuje verjetnost institucionalizacije te skupine ljudi in zagotavlja temelj za razvoj njihovih sposobnosti za čim bolj neodvisno življenje v družbi. Zagotavlja nujno potrebno in stalno podporo družinam, ki tako pomoč potrebujejo in otrokom v teh družinah, ki jo prav tako nujno potrebujejo.

Predlagani Zakon bi najprej preizkusili s pilotnim projektom, uporabljati pa se bo začel z letom 2019. Vrtcev s prilagojenim programom od tedaj ne bodo več financirale občine, ampak država, je napovedala.

S svojimi izkušnjami in predlogi so na ponedeljkovi okrogli mizi sodelovali tudi strokovnjaki in poznavalci iz Ormoža: Nataša Gregur, unv. dipl. psihologinja, svetovalka v ormoškem vrtcu, mag. Mojca Visenjak – ravnateljica Osnovne šole Stanka Vraza Ormož; Dušan Kolarič,dr. med.spec.ped. – strokovni vodja Zdravstvenega doma Ormož in Mojca Žnidarič, mag.javne uprave – svetovalka na Zavodu za zaposlovanje, Urad za delo Ormož. V debati pa sta sodelovali tudi Andreja Resman – predsednica Društva Sožitje Ormož in dr.Katja Vadnal – predsednica Zveze društev SOŽITJE Slovenija.
K.P.

Naslovna fotografija: (z leve) Mojca Žnidarič, Dušan Kolarič, Jasna Murgel, Mojca Visenjak, Nataša Gregur

foto: Valerija Novak