Združenje oziroma skupnost ekoloških kmetov EKO PRLEKIJA je minuli teden pripravilo okroglo mizo z naslovom »Zakaj je ekološko kmetovanje lahko priložnost tudi za kmetije v Halozah in Prlekiji?« Med udeleženci je bila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano doktorica Aleksandra Pivec:
Organizatorji so okroglo mizo pripravili z namenom, da kmetovalcem in širši javnosti predstavijo priložnosti in možnosti ekološkega kmetijstva, saj verjamejo, da je preusmeritev kmetij v ekološko kmetijstvo najboljša možnost za ohranitev naravne krajine in kmetij na »območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost« (OMD) v Prlekiji in Halozah, je razloge za srečanje pojasnil eko-kmetovalec Boštjan Kosec, ki je pobudnik za ustanovitev skupnosti EKO PRLEKIJA. V začetku je v skupnosti sodelovalo osem ekoloških kmetov, danes jih sodeluje že dvanajst. Številni kmetje se namreč zavedajo, da je prihodnost in priložnost v ekološkem kmetovanju. Ker pa z eko-pridelki oziroma izdelki težko konkurirajo na trgu, so prepričani, da se morajo povezati, vso podporo pa dobiti tudi od države oziroma od ministrstva za kmetijstvo.
Število ekoloških pridelovalcev se vsako leto povečuje vendar pa dinamika rasti ekološke pridelave ni zadovoljiva, kljub finančnim podporam. Glavni razlogi za počasen razvoj ekološkega kmetijstva so slaba organiziranost in povezanost proizvajalcev, premajhen obseg tržne pridelave oziroma predelave (tudi zaradi razdrobljenosti pridelave in geografske razporeditve kmetij), neizkoriščen potencial znanja raziskovalcev, svetovalcev in kmetov.
Zato bo po besedah ministrice dr. Aleksandre Pivec prednostna naloga Ministrstva za kmetijstvo oblikovanje nove Skupne kmetijske politike, kjer bo ekološko kmetijstvo imelo svoje pravo mesto.
Sicer pa so si poznavalci in strokovnjaki, ki so se – kot govorniki – zvrstili v uradnem delu srečanja enotni, da ekološko kmetijstvo predstavlja obliko in način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen v slovenskem kmetijskem prostoru, izraža pa se kot popolno zaupanje v naravo in naravne procese. Tako so predstavili etične razloge za ekološko kmetijstvo, razmišljali o hitro-izvedljivih rešitvah za ekološko kmetovanje, analizirali možnosti za eko kmetovanje v Prlekiji in Halozah; govorili o nujnem sodelovanju in združevanjo ok-kmetovalcev in nanizali razvojne možnosti, ki jih eko-kmetovanje ponuja. Samo s skupnimi prizadevanji in enotnimi stališči bomo preprečevali zaraščanje in povečali ekonomsko uspešnost naših kmetij, menijo člani skupnosti EKO PRLEKIJA.
Na območju KGZ Ptuj je trenutno 306 ekoloških kmetij, je povedal direktor KGZ Ptuj Andrej Reberninšek, ki ekološko obdelujejo 2830 hektarjev površin in na ekološki način gojijo 2227 glav živine.
Skupina oziroma člani skupnosti EKO PRLEKIJA se bodo konec decembra prijavili na razpis Ministrstva za kmetijstvo. V pogojih za ekološko skupino pridelovalcev predvideva vsaj 30 članov, 40 hektarjev zemlje in 60 glav živine. V okviru programa za razvoj podeželja bodo za take skupine pridelovalcev namenili 1,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Posamezna skupina bo prejela največ 25.000 evrov. Naslednje predavanje skupnost EKO PRLEKIJA na temo eko-kmetijstvo v Ormožu pripravlja v petek, 28. decembra, ob 16. uri v prostorih MCO.
Utrinki s srečanja:
