Ogromna količina vode, ki je 5. in 6. novembra lansko leta tekla po strugi Drave, je družbi Dravske elektrarne Maribor povzročila ogromno težav, še posebej glede zagotavljanja varnosti objektov. Družba Dravske elektrarne je z obnovo začela v začetku febrarja in prvi agregat bo po pričakovanju sposoben za obratovanje že v prvi polovici marca 2013:
Škoda v znesku okrog deset milijonov evrov, se je pokazala takoj v dnevih po katastrofalni ujmi. Največja škoda je na HE Formin in objektu ter na odvodnem kanalu. Spodnja voda elektrarne, katere gladina se je zaradi podrtja nasipa odvodnega kanala dvignila za dobrih osem metrov, je povzročila popolno zalitje vseh vitalnih delov obeh turbin elektrarne, in sicer prostora razbremenilnikov agregatov 1 in 2, turbinske etaže obeh agregatov in generatorske etaže do višine približno 1,6 m na koti 200 metrov nadmorske višine.
Foto: Zdravko Munda
Novembrske poplave so tako bile prvi resni preizkus vseh elektrarniških pritiklin in celoten sistem ga je slabo prestal. Drava je pretakala po 3300 ali morda še kaj več kubikov vsako sekundo in stara struga pod jezom v Markovcih tolikšnega volumna ni mogla sprejeti. Zato se je ( kot je znano) razlila po poljih mimo Stojncev, Muretincev, Male vasi, Gajevc in Placerovc do Formina. Zaradi velikanskih količin si je tod kar začela rezati svojo novo strugo in v njej uničevala vse, kar se ji je upiralo. Pri Forminu je bil njen pritisk že tako močan, da se je zajedla v nasip odvodnega kanala hidroelektrarne in ga nekaj sto metrov dobesedno pogoltnila in odnesla, s svojo močjo pa je načela tudi nasip na drugi strani kanala. Vsaj deset hektarov njiv in gozda je povsem izginilo, teren je voda znižala na tem mestu tudi do deset metrov. Ko je vdrla v kanal, je dvignila nivo v odtočnem kanalu in uničila hidroelektrarno. Ob tem je voda zalila še 37 hiš v občini Gorišnica, potopila 85 tisoč piščancev in uničila pravkar prenovljene piščančje hleve, zalila lovski in ribiški dom, odnesla eno od hiš ob kanalu in spodjedla še dobrih 10 kilometrov cest samo v občini Gorišnica. V sosednjih občinah je zalila še vsaj dve desetini hiš ter državno cesto med Ptujem in mejnim prehodom Zavrč.
Foto: Zdravko Munda
Zaradi poplavljene turbinske etaže na elektrarni je prišlo tudi do izlitja več kot 40.000 litrov turbinskega olja, zato je bilo v prvih dneh vse delo posvečeno preprečevanju izlivanja olja v Dravo. Veliko pohvalo pri tem so si zaslužili: Osebje Dravskih elektrarn, lokalna gasilska društva in Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, ki je priskočilo na pomoč s svetovanjem in z vso razpoložljivo tehniko.
Čiščenje elektrarne in odstranjevanje vseh posledic ujme sta namreč bili prioriteti dobrih deset dni po poplavah. Kljub temu, da elektrarna zaradi poplavljenosti ni obratovala, so strokovnjaki Dravskih elektrarn Maribor že dan po katastrofalnih poplavah, ki so uničile tudi dobršen del 110 kilo-Voltov stikališča, izvedli prevezavo daljnovodov 110 kilo-Voltnega stikališča hidroelektrarne Formin in tako omogočili nemoteno napajanje ptujske in pomurske zanke.
Foto: Zdravko Munda
Vodstvo Dravskih elektrarn je ustanovilo projektno skupino, ki ima cilj v najkrajšem možnem času izvesti sanacijo HE Formin in omogočiti njeno obratovanje in ponoven vklop v elektroenergetski sistem. Po neuradnih podatkih smo izvedeli, da družbi, pa tudi državi zaradi neobratovanja druge največje dravske elektrarne skozi prste vsak dan spolzi slabih 150.000 evrov.
Sicer so se v družbi Dravske elektrarne odločili, da bodo zaradi optimizacije stroškov celotno sanacijo izvedli z lastnim strokovnim kadrom. Vsi zaposleni okrog obnove elektrarne Formin v tem času delajo po 10 ur šest dni na teden, in glede na zdajšnji potek del v Dravskih elektrarnah ocenjujejo, da bo HE Formin oziroma njen prvi agregat sposoben za obratovanje že v prvi polovici marca 2013, pod pogojem seveda, da bo zaključena tudi prva faza gradbenih del sanacije odvodnega kanala HE Formin.
Naj spomnimo: HE Formin je zadnja v verigi dravskih elektrarn ter druga po količini proizvedene električne energije in hkrati tista, ki ima največjo akumulacijo na slovenskem delu reke Drave. Elektrarna, dograjena leta 1978, je zaradi naravnih danosti tako kot HE Zlatoličje zasnovana kot kanalska elektrarna. Izkorišča 29 m padca med Ptujem in državno mejo s Hrvaško in ima pri moči 116 MW letno proizvodnjo 548 milijonov kWh električne energije.
Foto: Zdravko Munda
Foto: Zdravko Munda
