Na minuli svečani akademiji ob 750 letnici prve pisne omembe Ormoža in ob 4. občinskem prazniku občine Ormož so župan Danijel Vrbnjak, podžupan Zlatan Fafulič in direktorica Občinske uprave Milena Debeljak zaslužnim občanom podelili občinske plakete. Podelili so srebrno in dve zlati plaketi, ki so jih prejeli:

SREBRNO plaketo Občine Ormož za leto 2022 je prejela HINKA HRŽIČ:

Hinka Hržič je plaketo prejela na predlog DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA OBČINE ORMOŽ. Prav Hinka Hržič je namreč tista, ki je članice devetih Aktivov kmečkih žena, ki so delovali po Krajevnih skupnostih današnjih občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž leta 1995 združila v Društvo kmečkih žena, ki je danes eno prepoznavnejših in aktivnejših društev v občini.  Na začetku nas je v društvu bilo 50, danes pa naše društvo šteje čez 250 članic, kar je velika zasluga Hinke Hržič, ki je vedno  izhajala iz zavedanja,  da se kmečke žene izobražujemo in na različnih srečanjih izmenjujemo svoje izkušnje iz življenja in ponudbe na podeželju.

HINKA HRŽIČ je rojena 31. maja 1961 in živi v Veliki Nedelji 3. Po zaključeni osnovni šoli in gimnaziji na Ptuju je zaključila še študij agronomije. Že kot študentka je v času kampanje delala v laboratoriju nekdanje Tovarne sladkorja, po zaključenem študiju pa se je kot mlečna kontrolorka zaposlila v Kmetijski zadrugi Ormož, kjer je po treh letih postala svetovalka in pospeševalka, od leta 1990 pa je znotraj Kmetijske zadruge delovala kot kmetijska svetovalka za kmečke družine in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Prav to delovno mesto je Hinko Hržič zbližalo z ostalimi Aktivi kmečkih žena po občini,  čeprav je  v domačem Aktivu bila aktivna že vse od leta 1983, na kulinaričnih razstavah pa je s svojimi izdelki sodelovala že kot osnovnošolka.

HINKA HRŽIČ je danes zaposlena kot svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, Svetovalna služba Ormož in brez nje si težko predstavljamo delovanje Društva kmečkih žena Ormož. Članice vemo, da Hinki idej ne zmanjka, in da bo storila vse, da bomo deležne najboljših strokovnih izobraževanj in tečajev, delavnic, a tudi izletov, strokovnih ekskurzij, sploh pa, da lahko kdaj koli potrkamo na njena vrata, če potrebujemo nasvet, ali kakršnokoli strokovno, pa tudi administrativno  pomoč – pri ustanavljanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ali pri pridobitvah nacionalnih poklicnih kvalifikacij in drugo.

V bistvu nam Hinka Hržič odpira številne poti na razstave, kjer lahko razstavimo in promoviramo svoje kulinarične ali druge izdelke, tako po najimenitnejših kulinaričnih in drugih razstavah po Sloveniji kot v tujini.  Na kar smo vedno zelo ponosne. Sploh pa želimo poudariti, da je prav Hinka tista, ki nas je vedno spodbujala, da smo na svojih kmetijah ustanavljale dopolnilne dejavnosti ter da nas veliko tako poskrbi tudi za dodaten zaslužek na kmetiji.

Med mnogimi razstavami in promocijami, ki se jih udeležujemo ali sodelujemo s svojimi produkti, pa je še vedno »Razstava pridnih rok« v Ormožu, ki jo pripravljamo v času Martinovanja.  Seveda so te razstave tudi Hinkina ideja, in z njimi smo začele v času Martinovanja v Ormožu leta 1985.  Najprej smo razstavljale na stojnicah, potem v hotelu, tudi v prostorih današnje Deželne banke na Kerenčičevem trgu, pa v gradu, zadnja leta pa je ta naša razstava našla prostor v pritličju nekdanje blagovnice Tima. Gre za tematske razstave – naj so to praznični pogrinjki, potice, pogače, izdelki iz orehov in podobno; ko se nam na razstavi pridružijo tudi ponudniki turističnih ali vinogradniških kmetij in kmetije z različnimi dopolnilnimi dejavnostmi.  Gre za razstave katerih se vedno zelo veselimo in so vedno odlično obiskane, Hinka pa je tista, ki vedno poskrbi, da vse poteka brezhibno in  tudi za promocijo dogodka.

Na pobudo Hinke Hržič zbiramo tudi izvirne prleške recepte, ki jih oblikujemo v letni koledar in jih razdelimo med članice in druge zainteresirane, z željo, da se recepti ohranijo. V tem času pa članice zbiramo avtohtone recepte sezonskih jedi iz Prlekije, tudi za vrsto pogač, ki jih poznamo samo v Prlekiji,  saj imamo v načrtu izdajo kuharske knjige.

 

Hinka Hržič je bila sprva tudi članica Podeželske mladine in kasneje mentorica, zanje je pripravljala kvize in se z njimi udeleževala tudi regijskih kvizov… je pobudnica ocenjevanja potic v Ormožu in tudi pobudnica ocenjevanja fašenskih dobrot.  Aktivno je sodelovala pri postavitvi informativnih tabel v občini Ormož in še vedno aktivno sodeluje pri izpolnjevanju naših prijav za pridobitev certifikatov blagovne znamke Jeruzalem Slovenija…

 

ZLATO plaketo Občine Ormož za leto 2022 je prejelo PGD PODGORCI

PGD Podgorci leta 1950. Najprej je društvo imelo svoje prostore pri Bombekovih, nato na Zadrugi. Leta 1956 so zgradili prvi gasilski dom, ki so ga leta 1985 v celoti obnovili in dogradili. Leta 2021 so začeli graditi novi gasilski dom ob Kulturni dvorani Podgorci in konec leta 2022 uspešno dokončali.

PGD Podgorci je društvo I. kategorije, ki zagotavlja požarno varnost v kraju Podgorci, v delu vasi Osluševci, Cvetkovci in Sodinci. Vse skozi sodelujejo z Osnovno šolo in vrtcem Podgorci ter tako skrbijo, da najmlajše ozaveščajo o nevarnostih, ki pretijo na ljudi. Vse skozi skrbijo za opremljenost društvo in lahko trdimo, da je njihova oprema za kategorijo PGD na vrhunskem nivoju. Seveda oprema brez gasilcev nima nobenega pomena. Zato veliko svojega dela posvečajo pridobivanju novih mladih članov. Lahko trdimo, da so pri tem zelo uspešni, saj Upravni odbor, ki vodi društvo, ima povprečje pod 30 let.   Da pa v kraju skrbijo tudi za kulturno in družabno življenju so v preteklosti organizirali daleč naokrog vsem znane »Kozje dirke«.  Ker zakonodaja tega več ne dopušča, so  se leta 2012 odločili, da organizirajo Gasilsko tekmovanje za pokal PGD PODGORCI.

Leta 2010 so sestavili ekipo ČLANI A. 10 mladih še ne 15 let starih zagnanih gasilcev, ki so pokazali, da so marljivi, vztrajni in voljni delati. Pri tem so pripomogli tudi k večji prepoznavnosti društva. »Kjer je volja, je tudi pot,« pravijo.  Društvo ni imelo svojega prostora za izvajanje vaj, zato so vaje improvizirali na vaških travnikih, ko je seveda to bilo mogoče. Začeli so se udeleževati gasilskih tekmovanj v domači in sosednjih občinah. Z leti so udeležno na tekmovanjih razširili na območje Prekmurja in večji del Podravja – Maribora. S tem so pridobivali izkušnje in se prijavili na Državno ligo GZ Slovenije leta 2014 in tako ponesli glas PGD Podgorci, GZ Ormož in občine po celi Sloveniji.

Člani A imajo dva državna rekorda v vaji CTIF. Leta 2017 so prvega dosegli na tekmovanju GZ Slovenije v Ormožu s časom vaje 28, 45 sek.  Nato istega leta na tekmovanje GZ Slovenije v Žižkih izboljšali svoj rekord, kjer pa je bil čas vaje 28, 13 sek.

Ker pa so zagnani in vztrajni ter se nikoli ne zadovoljijo s svojim dosežki, so leta 2016 organizirali tekmovanje za pokal GZ Slovenije in to na Atletskem stadionu v Ormožu.  Tekmovanje vsako leto organizirajo še danes, udeleži se ga okrog 400 gasilcev iz cele Slovenije, ki preživijo dan v naših krajih.  V ta namen pri razpisu tekmovanja pripravijo tudi informacije, kaj si pri nas obiskovalci (tekmovalci) lahko ogledajo in kam lahko grejo na pokušino hrane in pijače. Fantje ne gledajo samo na tekmovanja temveč tudi na reševanje ljudi. Vsi člani A so v operativi, od tega so trije izurjeni za kot PRVI posredovalci. V letu 2022 so imeli 9 intervencij, od tega 7 požarov, eno posredovanje prvih posredovalcev in eno zalitje kleti.

Prav tako vsako leto sodelujejo z učenci OŠ  in vrtcem Podgorci, da izvedejo evakuacijo v primeru požara ter jih poučijo o evakuacijskih poteh.

Da pa delajo zelo dobro na tekmovalnem področju kažejo njihovi rezultati, saj so letih 2019 in 2021 osvojili pokal GZ Slovenije, leta 2021 so bili državni podprvaki.  Zmagali so na mednarodnem tekmovanju v Postojni in osvojili motorno brizgalno. Leta 2022 so pometli s slovensko konkurenco na izbornem tekmovanju za GASILSKO OLIMPIADO v CELJU.   Uspelo jim je priti v družbo 3000 gasilcev tekmovalcev iz vsega sveta. V Celju jih je spodbujalo 350 ponosnih domačih navijačev.  Navijači so nosili velik transparent GZ ORMOŽ in  v paviljonu na Celjskem sejmišču predstavili Gasilski muzej Miklavž pri Ormožu ter vzporedno promovirali Destinacijo Jeruzalem Ormož.

Vse to pa je bilo poplačano z osvojitvijo III.mesta in BRONASTO medaljo. Želje sanje, trud je bil poplačan. Gasilci PGD Podgorci so tako dokazali,  da se z znanjem, s spretnostjo, močno voljo, vztrajnostjo, odrekanjem, sodelovanjem ter teamskim duhom lahko povzpnejo vse do OLIMPIADE in posežejo po medalji.

»Ni krajana, ki ne bi bil ponosen na naše člane A,« so predlagatelji TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORCI zapisali v svojem predlogu za občinsko plaketo, prepričani, da si jo zaslužijo.

 

ZLATO plaketo Občine Ormož za leto 2022 je prejel JOŽE RAKUŠA

 JOŽEF RAKUŠA, upokojeni novinar in soustanovitelj Radia Ormož,  iz Ormoža ter vzornik mnogim domačinom, ki so šli in še danes hodijo po njegovih poteh novinarstva oziroma informiranja javnosti v domači občini in širše, je plaketo prejel na predlog KTV ORMOŽ, RADIA PRLEK in KS ORMOŽ.      Jože Rakuša je bil rojen 17. marca 1942 v kmečki družini v Obrežu. Je najmlajši izmed treh otrok Marije, rojene Bedjanič in Martina Rakuše. Po zaključeni osnovni šoli se je podal na prvo gimnazijo v Mariboru. Po maturi je v Mariboru tudi študiral pravo. Že kot dijak in kasneje kot študent je bil aktiven družbeno-politični delavec. Leta 1969 je postal predsednik takratne Občinske konference zveze socialistične mladine Slovenije v Ormožu.

S sekretarjem te mladinske organizacije Antonom (Tončekom) Prapotnikom sta kmalu prišla na idejo, da bi Ormož lahko imel svojo lokalno radijsko postajo. Lotila sta se zahtevnega dela organizacije vsega potrebnega. Poskrbela sta za vsa dovoljenja in soglasja, Jože Rakuša je dosegel vrsto kompromisnih rešitev s takratnim Radiem Ljubljana, ki so omogočile uraden začetek delovanja radia Ormož. Za vzpostavitev potrebnih tehničnih pogojev za radijsko postajo sta pomagala radioamater in lastnik radijskega oddajnika Ivan Švajgl ter Srečko Voršič, ki je imel servis za popravilo elektronskih aparatov.

Jože Rakuša in Tonček Prapotnik sta ves honorar, ki je bil predviden za predsednika in sekretarja občinske konference ZSMS namenila za delovanje radia. Prve gramofonsle plošče za predvajanje glasbe na radiu sta prinesla kar od doma. Entuziazem, ki je gnal Jožeta Rakušo in njegove takratne sodelavce na radiu, je šel tako daleč, da so vsi delali brezplačno, (z lastnim denarjem so celo plačevali gorivo in ogrevanje prostorov, kjer je deloval radio),  vse z veliko dobre volje in seveda željo, da Ormoški radio zaživi.

Tako se je 1. januarja leta 1970 radio Ormož prvič oglasil. Jože Rakuša je takrat poleg vseh ostalih nalog v zvezi z delovanjem radia Ormož na več načinov skrbel tudi za finančno podporo radiu. Pri podjetjih je zbiral naročila in plačila za čestitke in voščila občanom ob državnih praznikih. S temi sredstvi in denarjem, zbranih z reklamami, voščili občanov in delovnih organizacij je radio Ormož na njegovo pobudo kupil ozvočenje, s katerim je Joše Rakuša tudi v svojem prostem času ozvočeval različne, tudi velike prireditve, kot je bilo Ormoško poletje ter prireditve ob 700 letnici prve omembe Ormoža v pisnih virih. Prihodke  od ozvočevanja prireditev so namenjali za delovanje radia. Za Radio Ormož je delal tudi kot novinar, kar je zanj postala odskočna deska v svet novinarstva. Ko je kasneje istega leta na Ptujski tednik (danes Štajerski tednik), poslal svojo prvo reportažo, so ga povabili k sodelovanju in ga redno zaposlili.

Takratni urednik Ptujskega tednika Anton Bauman ga je kmalu imenoval za svojega pomočnika. Ob delu pri Ptujskem tedniku je Jože Rakuša še vedno delal za Radio Ormož in pomagal po svojih močeh, dokler je bilo potrebno. Pri Ptujskem tedniku je delal do januarja 1976, ko je zaradi političnega vmešavanja v novinarsko delo celotna vodstvena ekipa tega časopisa odstopila. Takoj za tem se je Jože Rakuša redno zaposlil na Radiu Ormož.

Z željo, da bi se pomembne novice iz ormoškega konca širile po Sloveniji, je občasno kakšno poslal na časnik Večer. Posledično mu je vodstvo Večera slaba štiri leta kasneje ponudilo stalno zaposlitev pri tem časopisu.  Ker je delal veliko in dobro, so ga pri Večeru kmalu imenovali za samostojnega dopisnika – urednika za takratno občino Ormož, Ljutomer, Gornjo Radgono in nekaj časa tudi  za Mursko Soboto in Lendavo, s sedežem v Ormožu. Prvo pisarno je imel v domači spalnici, naslednjo na Dravski ulici 1, nazadnje, vse do upokojitve novembra leta 2006, pa  je imel svoje dopisništvo v prostorih Ormoškega hotela.

V času 10-dnevne vojne za samostojno Slovenijo leta 1991 je neprenehoma spremljal dogodke na terenu, predvsem na kriznih točkah, od koder je sproti poročal za dnevnik Večer o dogajanju v občini Ormož, ki je bila zaradi lege ob meji precej na udaru, ter tudi občin Ljutomer in Gornja Radgona.

Tako Ptujski tednik kot Večer sta v času aktivne delovne dobe Jožeta Rakuše bila polna novic iz Ormoškega območja, kar je obema časopisoma prinašalo  večje število bralcev iz tega območja.  Današnje občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so skozi njegove članke postale  bolj prepoznavne, tudi zato, ker so v času njegovega delovanja časopisi bili zelo verodostojen in največkrat tudi edini vir novic. V zgodovino Radia Ormož (danes Radiu Prlek) je ime Jože Rakuša potrebno zapisati z zlatimi črkami.

»Glede na prehojeno pot Jožeta Rakuša, njegovo ključno vlogo v pionirskih časih ormoškega radia in desetletja novinarskega dela pri obeh časopisih, ko smo v Ptujskem tedniku in v časniku Večer prebrali poročila, reportaže in komentarje  o dogodkih v občini Ormož in širše, verjamemo, da si JOŽE RAKUŠA – novinar v pokoju,  zasluži ZLATO plaketo OBČINE ORMOŽ,« so zapisali predlagatelji.