»Vsakdanje življenje starejših v Sloveniji in Evropi – izzivi in dobre prakse« je bila tema srečanja, ki ga je v petek v Cvetkovcih v sodelovanju s Pokrajinskim odborom Desus organiziral evropski poslanec IVO VAJGL.
Razen Iva Vajgla, so svoja dognanja o življenju starejših v Sloveniji predstavili še:
Otto Gerdina, sociolog, mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede, programski vodja Zavoda za aplikativne študije – OPRO,
Silva Gorjup, vodja programa Starejši za starejše za Spodnje Podravje (ZDUS),
mag. Emil Kumer, predsednik pokrajinskega odbora DeSUS Ptuj – Ormož,
mag. Marjan Žula, podpredsednik skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, direktor Doma starejših občanov Gornja Radgona.

Predsednik pokrajinske organizacije DeSUS mag. Emil Kumer je uvodama predstavil nujnost sodelovanja med različnimi akterji, ki lahko prispevajo k izboljšanju položaja starejših v družbi. Takšna »okrogla miza« pa je le dokaz, da tudi starejši ne stojijo »križem rok«.

Evropski poslanec Ivo Vajgl pravi, da se tudi v Evropskem parlamentu vse pogosteje srečujejo s povsem konkretnimi izzivi in ovirami, s katerimi se soočajo starejši po vsej Evropi. Vajgl je tudi obžaloval, da je v državnem zboru propadlo kar nekaj zakonskih predlogov, ki bi bistveno izboljšali kakovost življenja starejših, kot je na primer zakon o dolgotrajni oskrbi ali ustanovitev demografskega sklada.
Prav tako je skupni evropski problem: naraščanje razlik med plačami in pokojninami, kar zaznavajo tudi v najrazvitejših državah EVROPSKE UNIJE, je še poudaril Ivo Vajgl.
Silva Gorjup, koordinatorka programa Starejši za starejše pri ZDUS za Spodnje Podravje, je spregovorila o programu »Starejši za starejše«, ki je s strani Evropskega parlamenta bil tudi nagrajen s prestižno nagrado „Državljan Evrope“. Gorjupova navaja, da je Spodnje Podravje regija, kjer so socialne razmere, v katerih živijo starejši, še slabše kot drugod po Sloveniji – tako, denimo, v Spodnjem Podravju v revščini živi 46% starejših, medtem ko je slovensko povprečje znaša 37%. Opozorila je, da je trenutni sistem oskrbe na domu nezadosten, in da nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi.
Napovedala je tudi, da bodo v ZDUS-u pogram »Starejši za starejše« v prihodnje nadgradili s prostovoljsko pomočjo ljudem z demenco, ki je naraščajoči problem slovenskih družin. Precej kritično je ocenila tudi delo državnih centrov za socialno delo, ki se po njenih informacijah, vključijo le v približno 2% primerov, ko starejši potrebujejo pomoč. Pa tudi patronažne službe ne opravljajo preventivnih, temveč le še kurativne storitve za starejše na domu, meni Gorjupova.

Mag. Marjan Žula, podpredsednik skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktor Doma starejših občanov Gornja Radgona, pa je mnenja, da Domovi za starejše niso edine ustanove, kjer celostno skrbijo za starejše, in da je treba razvijati tudi druge oblike oskrbe za starejše. Sicer pa je mag. Žula bil kritičen do sistema domske oskrbe v Sloveniji, saj se na tem področju pri nas v zadnjih dvajsetih letih ni spremenilo nič, zlasti so zastareli normativi in način financiranja, ki je vedno skromnejši. Trenutno je v Sloveniji 97 domov za starejše v katerih biva okrog 20.000uporabnikov, medtem ko na prostor v domovih čaka še 8.000 ljudi, je še povedal mag. Marjan Žula.

Otto Gerdina, sociolog, mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede, programski vodja Zavoda za aplikativne študije – OPRO, je v svojem prispevku predstavil nekaj ključnih ugotovitev različnih raziskav o nasilju nad starejšimi. Kot pravi, je poleg znanih oblik nasilja (fizičnega, verbalnega oziroma psihološkega, ekonomskega) nad starejšimi ali med starejšimi, poznamo tudi bolj subtilne oblike nasilja, kot so, denimo, prisilno hranjenje, omejevanje gibanja, pootročenje, finančno nasilje. Te oblike je težko prepoznati, je še povedal Gerdina, pogosto tudi zato, ker se jih žrtve ne zavedajo in jih sprejemajo. Eden od razlogov, da se teh oblik nasilja ne prepoznava in ne beleži ali prijavlja ustreznim institucijam, je tudi to, da simptome nasilja pogosto pripisujejo starosti žrtev ( na primer: določene vedenjske spremembe kot so zapiranje vase, odsotnost pripisujejo posledicam starosti, ne pa nasilja).

K temu je Ivo Vajgl dodal, da je največ nasilja nad starejšimi v razvitih državah. Predvsem na Švedskem. V manj razvitih državah, da pa starejše mnogo bolj spoštujejo in skrbijo zanje.

Svoja mnenja so izpostavili tudi udeleženci »okrogle mize«, med drugimi: Stanka Premuš, ki je spregovorila o razmerju med plačami in pokojninami ter Mirko Novak, ki je spregovoril o novih možnostih, kako poskrbeti za starejše v domačem okolju.

Zaključek okrogle mize je bil, da bi se rešitev za celovito skrb namenjeno starejšim državljanom našla v povezovanju tako politike, javnih institucij, stroke kot nevladnih organizacij.

Več v oddaji AKTUALNO v petek ob 20.uri in v soboto ob 10.uri.