Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije je včeraj v Ormožu pripravilo tiskovno konferenco, kjer so predstavili svoje aktivnosti v letu 2013 in načrte za naprej. Postorjeno je bilo veliko, je uvodoma povedal predsednik društva Mirko Kosi, potrkali so na številna vrata in izpeljali nešteto pogovorov, tudi s predstavniki vlade.
Kljub temu pa Združenje več ali manj ostaja nemočno, vsaj kar se (zaenkrat) tiče najema ali odkupa lokacije nekdanje tovarne v Ormožu. Gradnja tovarne bi na stari lokaciji stala okrog 133 milijonov in bi bila vsaj za 30 odstotkov cenejša, kot, če bi tovarno gradili na drugi lokaciji. Vlada RS jim v dopisu namreč jasno odgovarja, da s težavami okrog sporne likvidacije starih objektov nima nič, niti ne nakazuje, da bi jim kakorkoli pomagala. Predsednik Združenja Mirko Kosi:

S pomočjo vseh Kmetijskih gozdarskih zavodov v Sloveniji ( razen KGZ Nova Gorica) bo Združenje v naslednjih dneh namreč začelo z izvajanjem ankete, saj se pred novimi koraki želijo prepričati, koliko kmetov v Sloveniji bi sploh po letu 2017 sladkorno peso želelo pridelovati. Za ponoven zagon pridelave sladkorja bi namreč potrebovali vsaj 750 tisoč ton sladkorne pese, oziroma pridelek z najmanj 13 tisoč hektarjev.
O novi lokaciji, kjer bi naj enkrat morda stala tovarna sladkorja se le še pogovarjajo in iščejo konkretne možnosti, je še dodal predsednik in dodal, da pa jim zainteresiranih investitorjev ne manjka.